Prijava

Pozabil/a sem geslo



Vodstvo foruma

Leaders::

Katelyn, Emmett

. . . . .

Main staff::

Alanna

. . . . .

Staff::

Anabelle,

Annya,

Noah

Information

Mesec in vreme:

Junij

sončno, rahlo piha, 28°C

Otvoritev foruma:

27.10.2008

//

Awards

Naj član meseca

[mnenje članov]

/

Naj pisec meseca

[mnenje administracije]

/


You are not connected. Please login or register

Igrala

Go down  Sporočilo [Stran 1 od 1]

1 Igrala on Pon Okt 27, 2008 12:52 pm

Alanna

avatar
Part moderator
Part moderator
Velika igrala in ob njih klopce so primerna za otroke in tiste, ki so v sebi še vedno otroci. Od gugalnic do toboganov, skratka vse, kar otrok potrebuje za zabavo. Seveda je poskrbljeno tudi za starše, ki si lahk oddahnejo na klopicah ali pa zavijejo v bližnji bar. Igrala so na lastno odgovornost, oziroma odgovornost staršev, vendar pa se na teh igralih še ni nihče poškodoval v vseh teh letih njihovega obstoja. Večinoma so na igralih upodobljene takšne in drugačne živali.

:: ::

Poglej uporabnikov profil http://orangecounty.ultimarpg.net

2 Re: Igrala on Pon Okt 27, 2008 9:35 pm

Ashlee

avatar
Prebivalec O.C.
Prebivalec O.C.
Ždenje v stanovanju ni bilo ravno po njenem okusu, ampak ravno to je počela že kar nekaj časa. Energija v njej se je vedno bolj kopičila in čas je bil, da se končno vzame v roke in gre na zrak, kar ji bo gotovo koristilo. Zazrla se je skozi okno in ocenila temperaturo, potem pa nase navlekla hlače, v katerih se je vedno počutila zelo udobno, ter volneno jopico, preko glave pa si je povednila kapo. Ni bila videti urejena, namreč tudi njeno življenje je bilo v razsulu in videz je bil samo odraz njene duše,m njenega notranjega počutja, ki pa je bilo v tem trenutku vse prej kot dobro. Še vedno je nepremično zrla ven, opazovala ceste po katerih so drveli avtomobili, stavbe, zapuščena skladišča. In ravno zaradi tega se je počutila kot bi živela v betonskem svetu, konec koncev je bilo to res. Dreves in travnikov je bio vedno manj, zato je zelo rada izkoristila vsak prost trenutek in odšla kam, kjer je bilo tega še vedno na pretek. In tak namen je imela tudi danes, zato je sproščeno in poskočno preskakovala po dve stopnici hkrati, nikoli ni rada uporabljala dvigala, čeprav je bilo vsekakor priročno, če se ti je mudilo. Ko je odrinila masivna vrata svojega domovanja, visokega stanovanjskega bloka, v ne preveč dobrem stanju, je vanjo udaril hlad, jesenski hlad. Veter je rahlo pihal in raznašal smeti, ki so jih na tla odvrgli tisti, ki ne dajo nič na urejeno okolje, Ash pa je samo zavihala nos in odšla dalje. Počasi je stopala po pločniku in se vedno tesneje zavijala v jopico, kaj kmalu pa je prišla do predela mesta, kjer je bilo možnosti za sproščanje več kot v samem središču. Mestni vrvež jo je včasih delal živčno, zato se je večkrat odpravila do igrišča, kjer je lahko sprostila vso svojo energijo in spustila na plano otroka, otroka, ki je bil še vedno v njej. Zaradi rosne trave je imela kaj kmalu mokre čevlje, ampak ni se zmenila za to, sesedla se je na gugalnico in se nekajkrat zagugala. Veter ji je mršil lase, ki so gledali izpod kapice in počutila se je tako svobodno kot še nikoli. Počutila se je kot otroci, ki so bili naravnost navdušeni nad igranjem v peskovniku, le da bi njo mimoidoči gledali malo čudno, če bi se samo približala igralnim površinam otrok, katerih vzgojiteljica je bila. Ampak danes ji je bilo vseeno, ustavila se je in mirno obsedela na gumi, ki je služila kot gugalnica in kljub smrtni tišini ni slišala, da se ji nekdo približuje. Ne še.

(Katelyn)

Poglej uporabnikov profil

3 Re: Igrala on Tor Okt 28, 2008 8:24 pm

Gost


Gost
(Se oproščam k si mogla tok čakat *blush*)

Kakor vsak dan, je tudi danes počasi obrnila ključ v ključavnici od vhodnih vrat svoje majhne hišice sredi gozda, kakor so pravili njeni znanci, poklicala svojega ljubljenčka, ki je, že po njenem glasu vedel, da ga čaka še eden izmed tistih dolgih sprehodov ob katerih ni užival le on, pač pa tudi Kate. Nase je navlekla eno izmed starejših a vseeno še zmeraj lepo ohranjenih jaken, na katero je bila navezana že od takrat, ko jo je dobila; bila je namreč darilo njenega brata s katerim sta si vestno pisala po elektronski pošti vsaj dvakrat dnevno. Čeprav si ni želela, je morala priznati, da ga že močno pogreša in sodeč po njegovih besedah, ki jih je preprosto požirala na ekranu, je bilo z njim enako. Tiho je zavzdihnila ob teh, nekoliko bolj otožnih misli, a v dobro voljo je je kajhitro spravil lajež njenega Kepperja, ob katerem ni morala brez nasmeška na obrazu ostati niti minute. Z svojo desnico ga je že naučeno pripela na povodec, pritisnila na kljuko in že se je znašla na hladnem septemberskem zraku, katerega je čisto sproščeno vdihnila, zaklenila vhodna vrata, nato pa s kratkimi, a hitrimi koraki začela stopati njej že znani destinaciji, kamor sta bila namenjena tokrat. V glasi se ji je že pred nekaj dnevi pojavila slika otroškega igrišča in, ker Katelyn že kar dolgo ni bila v družbi katerekoli osebe, se je odločila, da bo ta kraj najbolj primeren. Za začetek, seveda. Pogrešala je že vsa tista leta, preden se je zgodil tisti usodni dogodek, ko je še s čistim veseljem hodila ven in se udeležila marsikatere zabave, na katero je bila povabljena. Sedaj pa je vse po vrsti odklanjala, čeprav za njo dobrim razlogom, katerega pa ni izdala niti Lauren, niti svoji najboljši sestrični. Preprosto ni vedela, če bi bilo to pametno, zato je vse, kar ji je skozi čas padlo na duši povedala svojemu psu, v katerega se je zaljubila že tistikrat, ko ga je zagledala kot pacienta, siroto, ki so jo zapustili v svoji ordinaciji. In takrat je vedela, da bo njen. Ko je bila zopet, tako zelo zatopljena v svoje misli, se je z njih zbudila šele takrat, ko se je Kepper nekako rešil povodca in se zakadil proti starejšemu dekletu, ki je sedelo na eni izmed osamljenih, odmaknjenih gugalnic, ter ji svoje tace položil na njena kolena, nekajkrat zalajal, medtem pa navihano mahal s svojim repom. Sem in tja. In spet nazaj.
"Kepper, takoj dol!" je skorajda zavpila, ko se je končno zavedla, kaj si je privoščil njen štirinožni prijatelj.
Stekla je do njega, ga nežno potegnila nekaj metrov stran od dekleta, ter se ji opravičujoče nasmehnila:
"Se opravičujem. Nekoliko sem bila zamišljena in mi je ušel iz povodca. Potem pa.. no ja, saj ni važno." z očmi je ostro ošvrnknila svojega psa, nato pa se zopet zazrla v žensko pred njenimi očmi, ter sama pri sebi poskušala zakriti svojo zadrego.
Še nikoli ni izgubila svojega psa s povodca. In hvala bogu, da je starejša.. kaj bi bilo, če bi bil namesto nje tukaj otrok.. je pomislila, medtem ko je čakala na odgovor dekleta pred njo in poskušala ugotoviti, če jo morda pozna.
A kakorkoli se je trudila, je v svoji glavi ni morala najti. No, pa saj ni bilo čudno, tako ali tako ni bila kaj preveč družaben tip človeka...

4 Re: Igrala on Pet Okt 31, 2008 11:18 am

Ashlee

avatar
Prebivalec O.C.
Prebivalec O.C.
Počutila se je tako svobodno, ampak vseeno nekoliko otročje, ko se je zibala na gugalnici, namenjeni dosti mlajšim od nje, ampak ni se mogla upreti. Kot majhna punčka je bila za to prikrajšana, njihova družina je bila v razsulu, pa tudi volje, da bi jo peljala ni igrišče, ni imel nihče, četudi si je Ash tega še tako močno želela. Sedaj, ko v vrtcu opazuje srečne otročke, ki se igrajo z vsemi mogočimi igračkami, ki so jim na voljo, vidi, koliko je zamudila, ko je namesto v vrtcu, spala doma in se igrala z eno in edino punčko, ki so ji jo namenili. Kljub temu, da je bila vedno pridna, pa jim to očitno ni pomenilo nič, redkokdaj je bila pohvaljena, ampak to so odtehtali problemi, za katere je bila seveda kriva vedno ona. Zakaj? Ker se je rodila? Ker zaradi nje ne morejo živeti normalnega, spodobnega življenja? Vse to ji je paralo živce že kar nekaj časa, vedno se je obtoževala, da je ona krivam, da je njen oče pijanec, četudi to ni imelo nikakršnega smisla.Tudi revnejše družine lahko živijo normalno družino, le če so med sabo dovolj povezani, da se trudijo ohranjati srečno in dostojno življenje, ampak njenim staršem očitno ni bilo do tega. To so bile njene more, njene skorajda vsakodnevne sanje, pogosto pa jo je razmišljanje o stvareh, ki so se ji dogajale v otroštvu podile po glavi tudi podnevi in za trenutek ustavile potek njenega življenja. Sedaj, ko je sedela na gugalnici pa je zopet vse privrelo na plano, v njej je bil še vedno tisti otrok, ki so ga starši zavrgli, še vedno se je počutila kot najstnica, namreč najstniško obdobje je Ash kar preskočila, namreč že kot zelo mlado dekle je začela z delom, se hitro zresnila, konec koncev se je mogla, postala odgovorna ženska in skrbela zase, kar pa počne še sedaj. Četudi ima še tak visoke cilje, četudi si še tako želi boljše službe in boljšega življenja, pa ji to ne bo uspelo. Nima sreče, nima denarja, pa tudi njena volja je bolj na dnu, in za vse to je krivo njeno otroštvo, njena starša, ki sta raje skrbela sama zase, kot pa zanjo. Zatopljena v svoje probleme ni opazila, da se ji bliža dekle s psom, ampak kaj kmalu se je tega še kako zavedala. Očitno se je pes dekletu izmuznil in z vso hitrosto pritekel do nje ter je hudo prestrašil. Četudi je imela še tako rada živali, je bilo to enostavno preveč. Povzpel se je na njeni koleni in jo pričel ovohavati po obrazu, ona pa je obstala kot kip. Ko je nekaj metrov proč zagledala lastnico, ki ga je vneto klicala pa se je le malo sprostila, opazila je njegov repek, ki se je zaradi hitrega mahanja skoraj odlomil in očitno je bil to res prijazen in navihan kužek.
Kaj kmalu je dekle, katerega starosti ni mogla oceniti, mogoče bi ji prisodila nekaj več kot dvajset let, le pritekla do njijo in nežno odrinila psa z njenih kolen ter ubežniko zopet pripela na povodec, s katerega se ji je malo prej uspešno izmuznil. "Ni hudega. Pa saj sploh ni hud, pravzaprav je zelo prijeten." je odvrnila na njeno opravičevanje ter pobožala psička, katerega oči so se razigrano svetile, očitno je že načrtoval nov pobeg ali pa kakšno drugo lumparijo. Presodila je, da je še zelo mlad in zato tudi toliko bolj igriv.
"Lepo ga je bilo spoznati." se je nasmehnila, potem pa še dekletu ponudila roko v pozdrav. "Ashlee Bradford." je na hitro zdrdrala svoje ime v celoti, na kar je bila zaradi predstavljanja v vrtcu že navajena. To pa je iz navade prakticirala tudi drugje, četudi je na koncu izpadlo še tako uradno, ampak nič ne de.

(se opravičujem tudi jst.)

Poglej uporabnikov profil

Sponsored content


Nazaj na vrh  Sporočilo [Stran 1 od 1]

Permissions in this forum:
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu