Svetilnik

Kakor vsakič, ko so njene misli preplavili nekakšni mešani občutki žalosti, odtujenosti in želje po nekakšni družbi, je tudi tokrat, le da je bilo danes to bolj proti večeru, prek mobitela, katerega je uporabljala le v nujnih primerih, poslala sporočilce Tristanu, s katerim sta se spoznala dobro leto in pol nazaj in Kate ga je nekako sprejela med tisti svoj ožji krog prijateljev katerim je zaupala in kjer je tudi ostal. Nobeden izmed njiju ni namreč nikoli pomislil na to, da bi bila kaj več in tako, kot je bilo je obema ustrezalo, česar je bila Kate vesela.
'Torej ob devetih, pri svetilniku, as usual, zmenjeno?' je bilo njeno zadnje sporočilce, po katerem je dobila pozitiven odgovor in se je seveda, kolikor hito je lahko, skobacala iz udobne topline sedežne garniture nase navlekla toplejšo jakno, okoli vratu ovila šal, še enkrat v slovo pobožala svojega Kepperja, nato pa s hitrimi koraki krenila po griču navzgor, kjer se je skrival in sameval tisti njun svetilnik. Mesto, na katerem sta se prvič videla in se nekako ujela že ob prvih besedah. Nikoli je namreč ni spraševal neumnosti, tako, da mu nikoli ni bila primorana zadati kakšne izmed svojih sarkastičnih pripomb. Če pa mu jih že je, so bile izgovorjene v hecu in je tako ali tako ni jemal resno. Njene oči so avtomatično švignile proti uri, ki je kazala že debeli dve minuti čez devet.
Ah, ali moram zmeraj zamujati?! je okarala samo sebe, a se je čez nekaj trenutkov zopet nekoliko bolj kislo nasmehnila. Nebi bila ona, če nebi zamujala ravno toliko, da bi. In tokrat ni bilo prav nič drugače. Tristan pa, jo je seveda dovolj dobro poznal, da je to lahko vedel. V njen obraz je butnil veter in kajkmalu se je do nosu potuhnila v šal, a kljub temu nadaljevala z nekoliko hitrejšim korakom. Že ko je bila od tistega stalnega mesta oddaljena kar nekaj metrov, je opazila njegovo postavo v soju svetilnikove luči in zaradi tega je še bolj pospešila korak, a odločila se je, da ga preseneti od zadaj. In ravno to je tudi naredila. Ko je bila dovolj blizu njegovega hrbta, je tiho, z narejenim srhljivim glasom zašepetala:
"Pazi da ne padeš, preblizu koncu stojiš" zahihitala se je, svoje roke počasi oklenila okoli njegovega vratu, ga narahlo objela, nato pa se odmaknila in si ga nahitro ogledala.
Niti malo se ni spremenil. Ali pa ona tega še ni opazila.
"Torej, kako si? Lepo te je videti." je dejala z rahlim nasmeškom na obrazu. Da, takšna je bila Kate, ko je bila v družbi svojih prijateljev. Pokazala sta se njena navihanost in smisel za humor, teh lastnosti pa ni podarjala vsakomur, ki ji je prekrižal pot.

[Tristan ]

Tristan je ravno odhajal iz službe, ko mu je v hlačah nekaj zavibriralo. Pogledal je na telefon in usta so se mu razlezla v širok nasmeh. Katelyn, je pomislil in se spomnil nanjo ter ugotovil, da se že kar en lep čas nista videla. Seveda je takoj potrdil povabilo in veselo nadaljeval pot proti domu.
Zabakadirano oblečen se je počasi, saj je šel zgodaj od doma, odpravil proti svetilniku. Kraju kjer sta se s Kate pravzaprav prvič spoznala in se že takoj ujela. A med njima ni bilo nikoli nič več kot le prijateljstvo in to je obema ugajalo. Seveda se je Tristanu Kate zdela prav čedna a vseeno sta bila le prijatelja. Že na daleč je lahko videl, da je svetilnik še prazen. Bilo je prav srhljivo pa še mrzlo po vrhu. Vedno bolj močno je pihalo tako, da je bil Tristan prav vesel, da se je toplo oblekel. Raje preveč kot premalo. Svetilnik stoji ob morju, katerega Tristan obožuje, zato je takoj stopil na rob potke in nasmejano in hkrati zamišljeno gledal v morje. Kdo bi si mislil, da ravno on takole razmišlja? On, ki velja za bad guya. Kako to, da se Kate sploh druži z njim, se je dostikrat vprašal, glede na to, da je veljal za porednega.
Ravno umiril in sprostil se je, ko je za sabo zaslišal srhljiv a zelo znan glas. Malce se je zdrznil saj ga je presenetilo, nato pa jo prijel za njene nežne roke, ki so se ovile okoli njegovega vratu. Potem se je obrnil in se nasmejano zagledal vanjo. "Torej dobro, enako" se je zasmejal. "Pa ti? Nič te ni videti tu naokoli" je rekel in gledal če se je kaj spremenila a je bila še vedno skoraj enaka. Ni bil ravno spreten pri ugotavljanju ali se je ženska spremenila, kako, kaj je na njej drugačnega. Pa čeprav je bil drugače izredno pozoren na malenkosti, pri ženskah pač ne. Ženske so bile tako ali tako neka svoja klasa pri njemu.

[Dober začetek, ni kej ]