Ash je počasi že pogrešala zabavo in družbo, pa čeprav ni nikoli imela tistih stalnih prijateljev, s katerimi bi venomer visela skupaj. Le z Austinom sta se poznala že dlje, ampak tudi on se je vedno bolj utapljal v delu, kot da bi v njem iskal uteho, ki je ni mogel najti nikjer drugje. Redkokdaj sta sploh še našla čas, ki bi ga lahko preživela skupaj, pa še takrat je vse prehitro minilo. Odvetniški poklic je gotovo terjal svoj davek, ampak ker ga je Austin opravljal z veseljem, mu to verjetno ni predstavljalo večjih problemov, kvečjemu mu je bilo v veselje. Pa tudi Ashlee je vedno več časa preživela v vrtcu z otroki in delo je bilo vsekakor težko, utrujajoče in seveda precej odgovorno. Komajda sta lahko uskladila urnike in se domenila za uro, ki je ustrezala obema, pa četudi sta zato morala prestaviti kakšne druge obveznosti, in Ash bi to gotovo storila, zavoljo tega, da ga po dolgem času zopet vidi. Nekoliko zmedeno je stala na ulici in čakala taksi, ki je, kot naročeno, zamujal, ona pa je živčno pogledovala po zapestu, čeprav na njem ni imela ure. Nikoli ni rada zamujala, zato se je kar malo jezno znesla na taksista, ko se je po nekaj minutah le pricijazil, pa tudi napitnine mu ni pustila, ko ji je končno le ustavil nekaj metrov pred lepo urejeno hiško, kjer še ni bila, namreč z Austinom sta se ponavadi srečevala kar v bližnjih lokalih.
Brezhibno urejena, za kar je seveda porabila kar nekaj časa, pa tudi živcev, je s hitrimi koraki stopala proti vratom, se tam ustavila ter si šop las, ki ji je segal preko očes, popravila nazaj za uho in najprej plašno, potem pa nekoliko močneje potrkala na vrata. Ni čakala dolgo, ko so se vrata odprla in pred sabo je uzrla Austina, ki se v času, odkar ga ni videla, ni prav nič spremenil. Brez da bi premišljevala kaj počne, se mu je vrgla okrog vratu, potem pa odskočila in ga prijazno pozdravila. "Živjo. Končno se vidiva. In mimogrede, luštna hiška." ga je sproščeno ogovorila in mu sledila v notranjost.
Kazalo
// 
