Sunshine Bar

Toliko časa je minilo, odkar je zadnjič videla Nathaniela in če ne bi imela preveč dela s službo, bi gotovo spoznala, da ji moški v njenem življenju še kako manjka. Sicer sta se domenila za nekaj podobnega odprti zvezi, čeprav ne na njeno željo, ampak težko je prenašala dejstvo, da se, medtem kot ona dela, Nate predaja drugi. Četudi ji je to še tako žrlo živce, mu tega nikoli ni vrgla pod nos takrat, ko se je zaradi posteljnih užitkov po dolgem času le priklatil k njej. Na nek način jo je še vedno privlačil, poleg tega pa je samo preko njega lahko ohranjala stike tudi z Liamom, na katerega že od samega začetka ne gleda zgolj kot na fantovega brata. Ne, Liamu se je že večkrat potožila glede svojega odnosa z Nathanom, ki postaja vedno bolj dolgočasen, predvsem pa vezan samo na posteljo. In zato je tudi danes čutila veliko olajšanje, ko se je po dolgem času le slišala z njim, pa četudi le po telefonu in ga povabila v enega izmed uglednih lokalov, kamor se je odpravila le ob posebnih priložnostih in v družbi. Znala se je urediti dovolj elegantno, da se je tudi v uglednejši in razkošnejši družbi počutila dobro in nanjo vsekakor niso gledali zviška. Kljub temu, da stanje na njenem bančnem računu ni bilo ravno veliko je še vedno premogla toliko denarja, da si je lahko privoščila lepa, elegantna, predvsem pa prilegajoča oblačila, vseeno pa jih ni bilo toliko, da bi imela probleme pri izbiranju. Nikoli ni preveč komplicirala, le danes si je za svoj izgled vzela malce več časa kot ponavadi, konec koncev se dobi z Liamom, okrog katerega se že nekaj časa smuka in četudi on ob tem ne ostane ravno hladen, se med njima ni zgodilo še nič. Večkrat mu sicer namenja zapeljive poglede, ampak očitno ga s tem ne opogumi dovolj, da bi sam naredil prvi korak, zato je bila odločena, da bo to naredila sama. Mogoče bo na tak način spravila k sebi tudi Nathaniela, ki bo končno spoznal koliko mu pomeni, ali pa tudi ne. V črnih hlačah, majici in škornjih je izgledala zapeljiva, ampak hkrati precej skrivnostna in ob pogledu v ogledalo je bila zadovoljna sama s sabo, zato ni več zapravljala dragocenega časa. Pred blokom jo je že čakal taksi in četudi se ji ni ravno mudilo je odhitela proti avtu, naročila kam naj jo odpelje in kaj kmalu tja tudi prispela. V roko mu je stisnila nekaj drobiža, potem pa izstopila in se odpravila proti vhodu v bar. Seveda ni spregledala moških, ki so se ozirali za njo, ampak hladen pogled jih je odvrnil od kakršnega koli spogledovanje, Ash je bila danes namreč rezervirana samo za Liama. Že od daleč ga je opazila pri šanku, se mu skoraj neopazo približala za hrbet in mu roko položila na ramena. "Živjo." ga je pozdravila in ga poljubila na lice, več si zaenkrat še ni drznila, in se usedla na barski stolček poleg njegovega. "Saj me ne čakaš dolgo, ne?" je iz vljudnosti vprašala, čeprav sploh ni zamujala. Dobro si ga je ogledala, eleganca in smisel za modo sta bili njegovi dobri lastnosti in prav to, pa tudi spoštljiv odnos do nje in verjetno do vseh žensk, jo je na njem najbolj privlačilo, poleg videza seveda.

(Liam)

Počasi se je približal baru in ustavil svojega Ashton Martina pred vhodom. Majhen moški je skočil proti njemu in mu odprl vrata, Liam pa mu je pridržal svoje kluče, z nekaj denarja. Ta se mu je veselo zahvalil, sedel v avto in počasi odpeljal proti parkirišču. Liam se je zazrl v vhodna vrata in z vzdihom počasi snel sončna očala, ki jih je spravil v sprednji žep.
S počasnim korakom se je približal moškemu in mu povedal za rezervacijo. Zvedel je, da Ashlee še ni prišla, zato se je počasi namenil proti šanku, kjer si je naročil viski. To je bila nekako njegova najljubša pijača in skoraj vedno, ko je odšel ven jo je pil. Temne hlače, bela srajca in suknjič so nekako dajale vtis uradnosti, čeprav si je srajco pustil malomarno odpeto in zavihano skupaj s suknjičem. Nikoli ga ni precej brigalo kakšna so merila za oblačenje, a do danes mu tega še nihče ni očital. Počasi je vrtel kozarec v roki in si razbijal glavo z raznimi vprašanji. Moral je priznati, da je bil nad njenim klicom presenečen. Ne nejevoljen, ampak... presenečen.
Odkar jo je prvič zagledal, ga je nekaj na njej privlačilo. Ashlee je imela okrog sebe nekakšen... videz energije in veselja, kar je v trenutku spoštoval. Njen videz mu je vedno znova vzel dih in ko je končno le izvedel da je sestra njegovega brata, se mu je kratkomalo posul svet. Do nje je sprva ohranjal hladen odnos, ko pa je ugotovil da to preprosto ne bo možno, saj ni zdržal brez nje je le popustil. Ugotovil je, da je raje z njo kot prijatelj, kot pa da je nebi nikoli videl. Zdelo se mu je smešno, kako bi lahko dobil katerokoli žensko, ki bi si jo želel a on je hrepenel in sanjal o prepovedanem sadežu. Srce mu je začelo močneje razbijati ko mu je govorila o bratu in kako se zveza med njima krha, in vsakič je imel na koncu jezika da ji pove za vse njegove podvige. A nekako ji tega ni mogel storiti, saj je kljub vsemu zgledalo da ga ima rada. Zavzdihnil je in zvrnil vase preostanek pijače ko ga je že zmotil glas. Obrnil se je in nekaj časa molčal. Kot vedno je bila videti brezhibno in ob njej so se mu vse ženske zdele puste in nezanimive. "Živijo." Je še sam pozdravil in ji vrnil poljub na lice. Tam se je zadržal malce dlje, kot bi bilo potrebno a vdihnil je njen znan parfum, ki ga je tako pogrešal. Videla se nista že celo večnost (ali pa se mu je tako le zdelo) zato se je tega srečanja še posebej veselil. "Ne, seveda ne. Precej točna si." Je povedal z nasmeškom in zdrsnil s stola. Roko je položil na njen hrbet in jo nežno usmeril proti njuni mizi. Natakar mu je od daleč pomahal in počasi sta se sprehodila do tja. Molčal je, saj mu besede nikoli niso preveč šle in ni natanko vedel kaj naj reče. Odmaknil ji je stol ko sta prispela potem pa še sam sedel na stol, da sta si lahko gledala v oči. Dvignil je jedilnik in jo pogledal. "Za kaj se boš odločila danes?" Je le zmogel z nasmeškom in jo pogledal.

Prepir z Alanno ga je vsekakor vrgel s tira in nemudoma je poklical svojo prijateljico, ki je včasih še kaj več kot to, Samantho, ki se je takoj odzvala.
Zapeljal se je v Newport Coast, da je bil varno stran od svojega mesta in motor parkiral pred Sunshine Barom, ki je bil skoraj vedno kraj zmenka s Samantho. Ponavadi sta tukaj spila nekaj odličnih koktejlov nato pa se ponavadi odpeljala k Samanthi domov.
Zaklenil je motor in prečkal cesto ter vstopil. Bar je bil tako kot ponavadi ob tej uri prijetno poln. [i]Ravno prav, da me noben ne prepozna" si je mislil Tristan, saj je to vsekakor prikrival pred Alanno, svojo punco, a včasih mu je manjkalo telesnega stika ali sta se z Alanno sporekla ali pa je enostavno začutil željo po drugačnosti.
Vsedel se je za šank in se odločil počakati na Samantho.

[Samantha? ]

Samino prijateljevanje s Tristanom je vodilo v povsem druga obzorja. Sama ju je poimenovala občasna partnerja. Zagotovo je bila njegova desna roka ob prepirih z dekletom, ko si je zaželel nekaj neobvezne sprostitve. Resne zveze nikoli niso bile zanjo in tako si je sama krajšala čas z avanturami. V kolikor je zagledala njegovo ime na ekrančku svojega mobilca je že letela po stanovanju in se iz preprostih kavbojk preoblačila v bolj zapeljiva oblačila.
Nato pa je dobre pol ure kasneje, kar je bil zanjo rekordni čas, že vstopila v ravno prav poln Sunshine bar. Rumena poletna oblekica je sledila gibanju njenega telesa, ko se je prebijala ob stranskem delu plesišča proti šanku kjer sta bila zmenjena. Kaj hitro ga je zagledala, sedeč na barskem stolčku in čakajoč nanjo. Med njima se nikoli ni razvil kakšen posebno tesen odnos, toda lahko je čutila vsaj poželenje, kajne? »Tristan,« ga je pozdravila, ko je stala že tik za njem in se nagnila k njemu, ter ga na kratko poljubila na mehke ustnice, nato pa za hip pogledala naokoli po baru za vsak slučaj, ter sedla poleg njega. »Martini,« je z nasmeškom navrgla proti točaju, ter se s celim telesom obrnila proti temnolascu poleg nje. »Še en prepir?« je vprašal z nedolžno igrivim glasom.

Obrnil se je, ko je zaslišal svoje ime, in zagledal Samantho. Usta so se mu kar sama od sebe razvlekla v zapeljiv nasmešek. "Sam" je zamrmral, na kratko sta se poljubila, v publiki se nista rada preveč razkazovala za vsak slučaj, in se nato zopet udobno namestil na stolčku. Smehljaje jo je opazoval, ko je naročila svojo pijačo in nato zavzdihnil ter zavil z očmi. "Tako nekako ja" je odvrnil in s prsti oklenil kozarec pred seboj ter gledal vanj. "Zadnje čase za nič ni razpoložena, prav čudna je, ah nevem..." se je na kratko izpovedal in jo nato z nasmeškom pogledal. "Kako pa kaj ti? Še vedno samska?" je vprašal in radovedno gledal vanjo. Vedel je, da je Sam bolj avanturističen tip ženske. A njemu ni bila le neka ženska s katero je kdaj pa kdaj skočil v posteljo, ampak tudi dobra prijateljica. Včasih sta se samo dobila in preživela dan skupaj, se pa je skoraj vedno končalo v postelji. A Tristan je bil zelo vesel, da jo je spoznal in prav nikoli ni čutil nobene slabe vesti.

Čakala je na naročilo in obenem dobro poslušala Tristana. Z Alanno sta bili dokaj dobri prijateljici, še en razlog zakaj je moralo biti njuno 'prijateljevanje' tajna skrivnost in ne ravno glavna novica v časopisu. »Morda ima samo tako obdobje,« je odvrnila po kratkem razmisleku in v roko vzela pecljast kozarec martinija, ko ji je točaj postregel z njim. »Vem, da bo to zvenelo zelo psihološko in preveč pokroviteljsko, ampak resno se bosta morala pogovoriti,« ga je nato pogledala brez oklevanj, ne da bi naredila požirek pijače, nato pa resnoben obraz hitro spremenila v velik nasmešek. »Toda dobro veš kako obožujem tvojo družbo in vse kar sodi zraven, tako da se zaenkrat ne morem pritoževati,« je dejala z narejeno povsem očaranim glasom, ter nato prikimala. »Seveda. Tako mi je bolje. Ne potrebujem neke obvezujoče drame v svojem življenju, sem je imela že dovolj. Pa še vem kako bi se končalo. Loputanje vrat, jok, vpitje, ne splača se,« je skomignila z rameni, zaradi teh stvari se res ni sekirala. »Morava res danes obdelati samo tako neprijetne teme?« se je nato namuznila in ponesla kozarec k ustnicam, ter naredila kratek požirek. »Nenazadnje si me klical zaradi nečesa drugega?« ga je pomenljivo pogledala in se pomaknila bližje proti Tristanu.

"Upam" je zamomljal in pomislilil kako se bo drugače izteklo. Se bosta razšla? Ob njenem naslednjem "nasvetu" jo je malce začudeno a resno pogledal. "Ja, mogoče imaš pa prav." je čez nekaj časa prikimajoče rekel. "Še danes se bom pogovoril z njo, če se bo sploh dalo." je nato še dodal in poudaril besedo če. "Seveda vem" je nato veselo zamrmral in jo nežno uščipnil v lice, z obrazom pa se ji približal tako, da se je z svojim nosom nežno obdrgnil ob njenega in se zasmejal. "Ja" je zamrmral in na rahlo prikimaval z glavo. "Tudi sam ugotavljam, da je z zvezami res sama drama in vse tole me že prav utruja." je pripomnil in si usta splaknil s požirkom pijače. "Ampak zato pa imam tebe." je nato nasmejano rekel in jo z levo roko pobožal po hrbtu. Nasmehnil se je. "Ne. Ne rabiva" je odvrnil. "V bistvu ja" se je namuznil in jo nagajivo pogledal, ko se je pomaknila bliže k njemu. "Lahko bi se z avtom zapeljala kam...m?" je z ustnicami zamrmral čisto blizu njenega ušesa in ga na rahlo poljubil potem pa na rahlo še po njenem licu. "Kaj praviš? Ali pa imaš ti kakšno idejo?" je mrmral. Čisto ga je prevzela in ob njej je pozabil na vse težave, samo prepustil se je toku.

@Liam
Utrip ji je kar narasel, ko se mu je bližala, zato se je vmes za nekaj trenutkov celo ustavila in se poskušala spraviti v red, ampak takoj, ko je začutila njegovo kožo ob svoji se je reakcija zopet ponovila. Že dolgo se nista srečala, na samem, vedno je bil poleg Nathan in takrat mu seveda naklonjenosti na tak način ni mogla izražati, pa četudi bi si še tako zelo želela. Ampak glede na to, da se je Liamov brat do nje obnašal vedno bolj hladno, bi lahko pričakovala, da ga sploh ne bi motilo, če bi se kaj spletlo med njima, ali pa bi se šele potem zavedal napak, ki jih ponavlja že ves čas. Obenem pa je bila prepričana, da bi se ji kot samski ženski godilo dosti bolje, brez obremenitev bi lahko gledala za drugimi moškimi, pa tudi na določenega se ne bi navezala tako, kot se je sedaj na Nathana. Z njim je vztrajala le še iz navade, ne pa iz pristne ljubezni, ki je umirala že od samega začetka, oba sta bila namreč premalo resna in pripravljena na zvezo, ki bi trajala. Poleg tega pa med njima ostaja velik prepad zgolj iz tega, ker se nikoli ne pogovorita o tem, kar jima leži na duši. Zdi se ji, kot da Nate želi vse probleme in tegobe, ki ga pestijo, rešiti samo s skokom v posteljo, to pa po Ashleenem mnenju seveda ni ustrezla rešitev, vendar mu je do sedaj še vedno v vsem ugodila. Počuti se kot marioneta v njegovih rokah in čas je, da se to konča, da poišče srečo drugje, on pa tudi. Oddahnila si je, ko ji je Liam zagotovil, da je ne čaka dolgo, namreč glede na to, kako je komplicirala glede oblačil in izbire čevljev, bi se ji prav lahko zgodilo, da bi prišla s precejšnjo zamudo. Očitno je mislil prav na vse, pomignil ji je naj se odpravita proti rezerviranemu omizju in jo z roko rahlo usmeril tja, kar pa je v njej zopet vzbudilo mravljince. Ni vedela kaj točno se dogaja, ampak nekaj je gotovo bilo na tem, namreč kadarkoli je prišla v stik z njim je prijetno zadrhtela in to sigurno ni bilo zgolj naključje. Kavalirsko ji je odmaknil stol, potem pa se tudi sam usedel nasproti. Sedaj, ko je bila z njim ji pravzraprav ni manjkalo nič več, zato je samo rahlo zmahnila z roko in le spregovorila nekaj besedic. "Kar ti naroči."
"Kako pa kaj starša?" je načela pogovor, čeprav mogoče to ni bila ravno najboljša izbrana tema. Konec koncev ju je, v času odkar se dobiva z njegovim bratom, videla le nekajkrat, ampak ker enostavno ni našla druge teme je to moralo ustrezati. Roki je skoraj neopazno skrila pod mizo ter ju položila na kolena, namreč v njegovi družbi ji je skoraj vedno postalo nekoliko nerodno, zato so se ji kar malo tresle. Izgledalo je kot nedolžna srednješolska zaljubljenost ampak vse skupaj le ni bilo tako enostavno, kot je izpadlo na prvi pogled. Liam je bil le brat njenega partnerja, kar je, zaradi presnete podobnosti med njima, težko spravila iz glave.