White C. je v vsej skupini teh takoimenovanjih žepnih otokov največji. Na njem namreč namesto tistih nekaj palm najdemo tudi manjšo vzpetino, ki pa jo z vseh strani obkroža gozd. Na tem hribu izvira potok, za katerega si lahko prepričan, da je voda popolnoma čista, kar pri izviru dokazuje tudi njena temperatura. Potok se čez z skorajda vsakim metrom nekoliko razširi in segreje, tako da si proti koncu že skorajda zasluži nazvi reka. Vendar se tik pred tem hrib nenadoma konča, potok pa se spremeni v čudovit slap, ki se lesketa v soncu in natanko opoldne zažari v barvah mavrice. To ve le redkokdo, saj je v tem času, ko sonce žge z vso svojo močjo na otoku zadržuje le redkokdo. Še manjše pa je število tistih, ki vedo, da se za slapom skriva votlina, ki je popolnoma suha in, začuda tudi presenetljivo svetla.
::::
::::