Kazalo
// 
Prav nikomur, ki pride sem, ni treba posebaj pojasnjevati, zakaj je ta stara, na pol podrta kapela tako priljubljeno mesto za dotografe in umetnike. Naslikana je skorajda v vsakem letnem času, čarobno spade v vsakem trenutku dneva in kljub temu, da si jo skoraj vsakdo pride ogledat tukaj nikoli ni nobene gneče. Pravzprav je velčiko že, če srečaš dva ali tri obiskovalce, ki so tam ob istem času kot ti. In to prastaro čudo je resnično posebnost tega otoka in mesta. Tu je namreč še iz časov, ko so ljudje še verovali v več svojih bogov, ki so jih častili vsakega an svoj način. In ta stavbeni spomenik je bil, kot pravijo legende, postavljen v čast bogu Laaveronu, bogu sonca, svetlobe in plamena življenja. To pa še ne pojasni tiste največje uganke: kako je izdelovalcem svetišča uspelo najti točko, na katreri je ta stavba nenehno obsijana s svetlobo?! Namreč, cerkev nikoli ni skrita v temi. Ali jo obsijuje sonce, ali pa to počne luna. Še ob mlaju se zdi, da zvezde žarijo močneje nad to podrtijo, ki deluje neizmerno romantično in mistično ob enem. Res pravi kraj za popolno sprostitev.
::
::
::
::