Noahova hiša.

Noah je napisal/a:Noah je objel Annyo. "Pozabi na vse... Zdaj sva samo jaz in ti." Nasmehnil se je in izgovoril besedo, ki je že tako dolgo ni uporabil, da je skoraj pozabil njen zven. "Midva." Poslušal je njene besede in se nasmehnil. "Seveda sem topel, če me greje ljubezen..." Namuznil se je in se sam sebi čudil. Od kdaj je bil on tako romantičen? Sam sebe ni prepoznal, in to mu je bilo všeč. Naveličan je že bil podobe razvajenega bogataša, v katerega ga je oblačila okolica.
Vrnil je objem Annyi, in jo močno stisnil k sebi. Zdaj, ko jo je imel ob sebi, je ni več želel izpustiti iz rok. Bila je tako popolna... "Delam te noro?" je ponovil in se namuznil. "Kaj bi torej rekla, če bi naredil tole..." Sklonil se je in jo začel nežno poljubljati po vratu. Čeprav je trdila, da jo zebe, je bil njen vrat še zmeraj tako topel in Noah se kar ni mogel odlepiti od nje. "Vem, kaj bova storila..." je zašepetal in njegova topla sapa je ogrela njeno uho. "Pojdiva k meni domov. Takoj zdaj." Nasmehnil se je in počasi vstal ter jo stisnil v objem. "Saj je čisto blizu. Da te ne bo več tako zeblo..." Ni se mogel upreti želji po poljubu, zato jo je stisnil k sebi in jo še bolj strastno poljubil. Pravzaprav je tudi ona delala norega njega, norega od ljubezni. Komaj je čakal, da bosta prišla k njemu domov. Prijel jo je čez rame in odhitela sta čez stopnice...

[ Začneš tam? ]

Ko ji je rekel, da naj pozabi na vse, je to tudi poskušala in z njegovo pomočjo ji je to tudi uspelo. Ni mu bilo potrebno karkoli delati, že to da je bil tam poleg nje, je bilo dovolj, da je pozabila na vse ostalo. "Greje te ljubezen kaj... popolnoma verjamem", se je zasmejala in ga na hitro cmoknila. Bil je tako poseben kadar je bil z njo zato ni mogla verjeti glede tistega kar ji je prišlo pod nos češ da je samo še en zabit bogatunček. Znal ji je ogreti srce s svojimi besedami, vedel je kako imeti nekoga rad. Verjela je v to in globoko v sebi je vedela, da ima prav. Prikimala mu je potem pa zacvila od mešanice ugodja in žgečkanja. "Pravkar si me popolnoma obnorel". Roke je izvlekla iz pod puloverja in jih zrinila med črne Noahove lase. Poslušala je njegovo idejo in všečno pokimala. "K tebi domov ... zveni zanimivo". Resno ga je pogledala in vstala z njegovega naročja. Pomiril jo je s tem, da naj bi bilo blizu, saj res ni vedela kam jo bo peljal. A ko jo je spet poljubil, je razumela namig. Pustila je, da jo je prijel čez ramena in jo s počasnimi koraki odvedel do svojega doma. Nista hodila dolgo, sploh za to, ker sta se hitro vrnila s poti ob hribu. Vedela je, da je bogat in na nek način jo je zanimalo kje živi ampak denar ji tistikrat ni nič pomenil. Skrbelo jo je le to, kaj se bo tam dogajalo. Ko ji je rekel, da sta prispela, se je ozrla naokoli. Urejena okolica hiše in visoka hiša z ogromnimi okni. "Wau", je zamomljala, ko je stopila skozi široka vrata v notranjost. Bilo je toplo, to je bila prva stvar, ki jo je navdušila. "Čudovito", mu je zamrmrala in se zavrtela okoli svoje osi. Ko se je ustavila, ga je nagajivo pogledala in se nasmehnila. "Kam pa zdaj, gospodič očarljivi?".

Noah se je nasmehnil. "Dobrodošla." Objel jo je in se nasmehnil. "Zdaj? Uh, imaš več možnosti. Dnevna soba, kuhinja..." Namuznil se je. "Ampak najtopleje je zagotovo v spalnici.." Prijel jo je pod roko in jo povedel do svoje spalnice. Bila je velika soba v zahodnem delu hiše. Nekje na sredini je stala ogromna postelja, na kateri je bila svilena bela posteljnina, tam pa je bil tudi kamin, v katerem je že gorel ogenj. Pred kaminom je bila mehka bela preproga. Drugo steno spalnice so prekrivale knjige, pred njimi pa je stal tudi bel kavč. Po stenah so visele slike, na tleh pa je bila tudi vaza z nekaj rožami. Vse skupaj je izgledalo zelo moderno, a s privdihom domačnosti... Kot je že večkrat razmišljal sam. Pomignil je Annyi, naj se udobneje namesti, sam pa izginil iz sobe skozi druga vrata. Odšel je v kuhinjo, kjer je pripravil vročo čokolado za oba. Nalil jo je v skodelici, ki ju je postavil na pladenj in odnesel nazaj v spalnico. "Samo zate." Se je nasmehnil in podal eno Annyi. Nežno jo je poljubil, potem pa v roke vzel še svojo skodelico. Popil je nekaj požirkov, potem pa odložil skodelico na tla in se zazrl v Annyo, ki je mirno pila vročo čokolado.

"Več možnosti? Bah, jaz se tu počutim kot v raju. Še Mario nima take hiše" je priznala in preusmerila pogled, ko je omenil spalnico. Ni ji bilo potrebno vprašati za pot saj jo je sam odvedel tja. Takoj ko je vstopila, je začutila nekako domačnost, saj sta imela precej podobni spalnici. "Izgleda mi znano", mu je takoj hitela povedati. "Tudi jaz imam približno enako, ampak v njej mi vedno nekaj manjka". Z zadnjim je seveda mislila na Noaha. Sedla je na posteljo in z roko potegnila po svileni postelnini. Imela je občutek kot da zaradi ljubezni in posteljnine skupaj lebdi nekje v zraku. Slišala je, da Noah nekaj premika in včasih je celo zaropotalo. Odšla je do vrat in jih odprla ter poslušala. Prepoznala je zvok loncev in morala se je zasmejati. "Ne zaneti požara srček", je zaklicala in zaprla vrata. Sprehodila se je po celi sobi in občudovala njegovo sobo ter si jo poskušala čimbolj vtisniti v spomin. Ko je Noah ravno prišel v sobo je stala nasproti fotografije majhnega otroka. "Naj uganem, to moraš biti ti", ga je takoj vprašala in se obrnila. Presenečena je bila nad vročo čokolado, verjetno zato, ker ni pričakovala takšnega ropota za tako preprost napitek. Prijela je toplo skodelico in previdno poskusila napitek. "Mmm, vredno je bilo razbijanja v kuhinji", ga je pohvalila in ponovno spila požirek, pazljivo, da se ne bi opekla. Sedla je ponovno na posteljo in pila, ko je opazila, da ima Noah nad zgornjo ustnico sled vroče čokolade. Zasmejala se je in odložila svojo skodelico na nočno poličko. "Umazan si ... tule", mu je pomignila in stopila do njega, da bi kar sama obrisala packo nad ustnico. Nežno kolikor se je le dalo, je poskrbela da je bil spet popolnoma čist. In ko je to uredila, je z roko nežno zaobjela njegovo lice in si spet zaželela poljuba. Sam nagon in ljubezen sta jo pripravila do tega, da je svoje ustnice spet zlila z njegovimi. Čedalje bolj ga je imela rada in bila je nepopisno srečna. Želela si je, da bi ta občutek trajal večno.

Noah se je nasmehnil. "V kuhinji nisem ravno neslišen... Ampak se trudim." Namuznil se je, potem pa se ozrl proti fotografiji, ki jo je pred nekaj trenutki opazovala Annya. "Da, to sem jaz." Fotografija je nastala, ko je imel tri ali štiri leta. Stal oziroma sedel je na stopnicah, oče pa je fotografiral od spodaj navzgor. Tako je vse skupaj izgledalo veliko bolj veličastno. Mali Noah na fotografiji se je smehljal in ob tem razkazoval svoje bele zobe. Pravzaprav je bila ta fotografija ena izmed najboljših, ki jih je imel iz svojega otroštva, in prav zato si je zaslužila posebno mesto na omari. Usedel se je poleg Annye na njegovo posteljo in se ji nasmehnil ter jo opazoval, ko je zadovoljno pila vročo čokolado. "Umazan?" se je presenečeno nasmehnil, a Annya se mu je približala in ga obrisala. Noah se je počutil kot otrok na sliki, a bilo mu je na nek način všeč. Nenadoma ga je svetlolaska poljubila in srečen ji je vrnil poljub. Njeni poljubi so bili tako posebni, da so Noahu popolnoma zmešali glavo. Občutki, ki so mu ob tem spreletavili telo, pa so bili tako prijetni, da sploh ni želel, da se ta poljub kadarkoli neha. Previdno se je usedel na posteljo in potegnil Annyo v svoje naročje. Še vedno sta se poljubljala, in Noah ji je z rokami segel v lase. Bili so tako mehki in popolni, kot vse ostalo na Annyi. Roke je potisnil po njenem hrbtu in jo za trenutek objel, potem pa so njegove roke radovedno segle za Annyino majico na hrbtu. Začutil je dotik njene kože, ki ga je popolnoma pomiril. Nežno jo je božal po hrbtu in ji vračal poljube.

Z nekaj vaje boš kot Mišmaš miška", se je pošalila in se obrnila proti sliki, ki jo je odkrila. V ozadju je lahko videla gospo, verjetno njegovo mamo. In šele takrat so njene misli dobile svoj pomen. Takoj je pomislila na sojo mamo, videla je pred seboj njen bledi obraz, ki jo je s prodornimi modrimi očmi prosila naj ne odhaja. Spomin na to, da je naletela na zaklenjena vrata in da niti ne ve kje so, je bil zelo boleč. "Gotovo si imel srečno otroštvo", je pripomnila pred poljubom, kateri ji je kasneje iz glave izbil vse temačne misli. Pravzaprav sploh ni dvomila v to kar je rekla. Imel je dovolj denarja, nihče mu ni zbolel. Zagotovo je imel razloge za tako širok nasmeh, kot ga je imel na sliki.
Znašla sta se na postelji oziroma Annya v njegovem naročju. Čutila je kako ji je mršil njeno frizuro, ki jo je že tako popolnoma uničil veter pri sprehodniški poti. Spet sta bila tako blizu, da jo je že sama bližina vzburjala in srce ji je bilo kot noro. Tudi sama se je spet zagrebla za njegov pulover in mu ga dvignila skozi glavo. Malce nenapovedan načrt, saj je bil primoran, da roke odmakne stran od Annye, vsaj za trenutek. Pulover je nežno pristal na postelji medtem ko je sama vračala poljube, enkrat strastne, drugič nežne in pozorne. Vsa omamljena od njega in njegovih poljubov se ni zavedla tega, da sta kasneje že ležala drug na drugem. Vse je bilo tako popolno, niti ene napake ni našla v vsem kar se je dogajalo.

Noah se je nasmehnil. Z zaskrbljenostjo je spremljal njeno trenutno otožnost, ki se ji je izneda pojavila na obrazu. Bila je kot oblak, ki prekrije sonce, in Noah je nežno prijel Annyo za obraz. Potem pa je njena otožnost izginila tako nenadno, kot se je pojavila.
Vrnil ji je poljub in kmalu sta ležala na postelji. Annya mu je potegnila pulover iz telesa in ga vrgla na posteljo. Noah se je nasmehnil in se privil k Annyi. Bila je tako popolna, tako lepa in trenutno tudi tako njegova...
Še sam ji je slekel pulover in jo nežno poljubil. Odvrgel je njen pulover, ki je pristal na njegovem. Njeno telo je bilo tako popolno, da ga je nekaj časa le občudojoče gledal. Potem ji je z rokami zdrsel po telesu in ga raziskal. Nenadoma je začutil potrebo po tem, da bi ji priznal, kaj čuti do nje. "Ljubim te..." je zamrmral in se ji zazrl v modre oči, ki so bile tako popolne. A opomnil se je, da je vse na njej popolno. Objel jo je in ji vračal poljube. Včasih nežne, drugič strastne. Zdelo se je, da Annya natančno ve, kaj bo storil v naslednji sekundi. Zato se niti ni čudil, ko sta čez nekaj trenutkov že ležala drug na drugem. Poljubi so si sledili drug za drugim in Noah je užival kot že dolgo ne. Bil je ob Annyi, in to je bilo edino pomembno.

Njuno dihanje je napolnjevalo tiho sobo, ko sta po dolgem poljubu spet prišla do sape. Njene roke so divje raziskovale vsak kotiček njegovega telesa in ko je igrivo drsela z dlanmi po njegovem trebuhu je čutila vsako njegovo mišico, ki je trznila. Čutila je njegove prsi in po ključnicah se je vzpenjala višje vse do vratu, kjer se je ustavila in ga poljubila. Tako je okušala slad njegovega telesa, ki je bil tisti trenutek predan samo njej. Pustila mu je, da tudi sam počne z njo, kar se mu je tisti trenutek zahotelo. In ko je zaslišala tisti dve čarobni besedi, se je v njeni glavi porajalo tisoč ruskih besed, ki bi mu jih lahko izrekla. Želela si ga je, ne samo tako, da se jo je dotikal in poljubljal. Želela si ga je občutiti na sebi, brez kakršnega koli koščka oblačil. Želela ga je čutiti v sebi. Bila je pripravljena na to, ker je bila zaljubljena. Temu priznanju se je upirala ves čas a zdaj je razumela, da je globoko v sebi iskala njegovo pozornost, katero je sprva zavrnila.
Imela je občutek, kot da jo bo razneslo. Razneslo od besed, ki mu jih je hotela povedati, o tem kako ga ima rada in da je presrečna, ker se je odločil zanjo. Kljub temu, da je lahko hčerka njegova, kljub celemu svetu, ki bi jima lahko nasprotoval.
Ker mu je hotela povedati vsaj tisto glavno, se je z obrazom umaknila, tako da ga je lahko gledala v oči. V tiste oči, ki so jo zapeljale že prvi dan ko ga je spoznala. "Hočem biti tvoja. V vseh vidikih, ki si jih lahko zamisliš", je izustila tisti glaven košček resnice in pustila, da si jo vzame.

Noah se je nasmehnil in se spet zazrl Annyi v njene modre oči. Bil je srečen, da jo je spoznal, da je začel pogovor z njo, tudi srečen zaradi njene odločitve, ki jo je spoštoval. Prav tako je bil srečen zaradi njenega ultimata. Še zdaj se je spomnil besed, ki jih je uporabila... In bil je prepričan, da jih nikoli ne bo pozabil. Vse tiste neprespane noči, ko se je premetaval ravno po tej postelji, in razmišljal o svojem življenju, so ga pripeljale do tega trenutka. In končno je bil z njo. Ko je slišal njene besede, je bil prepričan, da se je odločil prav. Želela se mu je predati. Počasi in previdno jo je slekel in jo nekaj časa le ljubkoval po celem telesu. Potem jo je poljubil in takrat sta se njuni telesi zdužili...
Noah je že kot ničkolikokrat prej pomislil, kako je popolna in kakšno srečo ima, da jo ima.Sam pri sebi se je nasmehnil. Ugotovil je, da je že zelo pozno, a to ga ni motilo. Zaspal je v varnem objemu Annye, pred tem pa ji je še zaupal, da jo ljubi. In mislil je popolnoma resno.

Še nikoli se ni počutila tako, kot se je počutila tisti trenutek. Ni znala opisati svojega razpoloženja, ko ji je slekel še zadnji kos oblačil iz njenega telesa in ko sta končno prešla na kočljivi trenutek. Zadrhtela je ob vsakem poljubu in najlepše ji je bilo, ko mu je od užitkov razmršila lase in so le ti mehko padali na njeno kožo vsakič, ko se ji je približal. Mimogrede se je spomnila na vse spolne packarije, ki jih je kot najstnica prestala in si sama pri sebi rekla, da kaj takega kot zdaj z Noahom še ni doživela. Tudi z Dmitriyem ne. Vse skupaj je trajalo dlje kot je pričakovala in ko ji je še enkrat rekel, da jo ljubi, mu je namenila dolg, vroč poljub, da ne bi niti najmajšega dvoma glede tega, kaj si misli o tem. Kasneje sta gola obležala na ozki postelji in tudi sama ni bila nič boljša glede spanca, čeprav si je želela ostati budna in se pogovarjati z njim. Ni vedela kako dolgo bo spala, a preden so njene veke do konca prikrile njene oči je lahko videla, da je sonce že skorajda popolnoma zašlo.
Zbudila se je še takrat, ko je bila tema. Z glavo je bila naslonjena na Noahove prsi in z rokami ga je objemala okoli trebuha. Najprej se je vprašala kje sploh je, a ko je zagledala spečega Noaha se je spomnila vsega, kar sta tisti dan preživela. Kar malce smešno ji je bilo pobirati obleke po tleh. Očitno sta jih zbrcala iz roba postelje, saj se je spomnila, da je bilo vse skupaj najprej na postelji. Ni se želela stuširati, dokler je občutek njegove topline še ostajal na njeni koži. Oblekla se je potem pa sedla na rob postelje in se pričela ukvarjati z odejo. Pokrila ga je tako lepo, da je izgledal kot angelček. A očitno ne preveč nežno, kajti zbudila ga je. Skremžila je svoj obraz in pričela šepetati, naj kar še spi. A je bilo prepozno.

Noah je čutil premikanje odeje. Povsem ga je obdala in nenadoma je čutil neustavljivo željo po tem, da bi se zbudil. Sam se je premaknil in kot iz daljave zaslišal šepet, naj še spi. Odločno se je uprl temu. "Nee." je zamrmral in odprl oči. Pred sabo je zagledal Annyo, ki se mu je zazdela kot angel. Nenadoma se je spomnil vseh dogodkov in se nasmehnil. "Hej, lepotička." Pretegnil se je in se začel zavedati okolice. Spomnil se je, kaj je rekel, in se še bolj na široko nasmehnil. Zjutraj, oziroma takoj po tem ko ga je kdo zbudil, je običajno govoril neumnosti ozrioma točno tisto, kar je mislil. Usedel se je na postelji in se zazrl v Annyo. "Kako si kaj?" je vprašal in se na široko nasmehnil, še preden pa bi mu mogla odgovoriti, jo je poljubil. Potem se je ozrl na uro, ki je kazala nekaj čez peto. Zagodrnjal je in se nasmehnil Annyi. "Si lačna? Naredil ti bom zajtrk, a najprej bi moral pod tuš..." je glasno premišljeval. "In lahko greš zraven." Zasmejal se je. "Če pa nočeš, imam pa še eno kopalnico." S svileno rjuho se je ovil in vstal ter pobral svoja oblačila s tal in jih vrgel na zofo. Potem se je vprašujoče zazrl v Annyo. Spet ga je napadla želja, da bi jo poljubil, kar je tudi storil in se ob tem sam sebi čudil. Tako rad je imel njene poljube, ta občutek, ko so se njuna usta spojila...

"Prav pa ne", je dvignila roke v zrak in se zasmejala mežikanju ko je se zaspan Noah zbujal. Že takoj ko so se njegove oči zbistrile ji je podaril kompliment in to ji je ugajalo. "Dobro jutro tudi tebi", mu je iskreno zaželela in se zagledala v njegov širok nasmeh. Očitno se je tud sam spomnil preteklih uric, ki sta jih skupaj preživela. Sedla je poleg Noaha na rob postelje, ko se je tudi sam spravil v sedeč položaj. "Od...", je že začela, da bi mu povedala kako se počuti, pa ji je ukradel poljub. "Hotela sem reči, da se počutim odlično", je potem malce omamljena in presenečena pojasnila in se zasmejala. Odkimala je čeprav je bila lačna. A to ni bil pravi pomen njenega odkimavanja. "Jaz bom naredila zajtrk. Se bom že znašla tu, ne skrbi. Ti pa se pojdi stuširat. Jaz sem imela že namen iskati kopalnico pa sem se premislila, ker nočem izgubiti občutka, da je tvoj vonj še vedno na moji koži". Zaljubljeno mu je izpovedala svoje misli in ga poljubila tako hitro, kot on njo prej. Opazovala ga je, kako je pobiral svoja oblačila s tal in malo mu je tudi pomagala, kajti ravno pri njenih nogah je ležala njegova majica. In ko ga je pogledala, ter mu pokazala kaj ima v rokah, se ji je spet približal in jo poljubil. "Obupen si. Kako naj bom lačna, če pa sem sita tvojih poljubov?", ga je spet retorično vprašala, potem pa vstala in se opravila proti vratom. "Hm... naj uganem. Kuhinja je nekje blizu jedilnice in dnevne sobe kajne? No saj se bom že znašla. Ti pa uživaj pod tušem". Odprla je vrata in jih trenutek kasneje spet odprla. Počasi se je odpravila navzdol po stopnicah in pred njo se je razprl velik prostor, kamor je vstopila prejšnji dan, ko sta prišla s sprehoda. Počasi se je odpravila mimo dnevne sobe in ko je vstopila vanjo, je takoj našla vhod v kuhinjo. Sploh se ni bilo težko znajti v tej hiši. Odprla je hladilnik in se razgledala po njem potem pa dobila idejo. Počasi je začela sestavine postavljati na pult in ko je dobila vse potrebno, se je spravila h kuhanju, sekljanju, rezanju in še marsičemu. Še zavedala se ni, da je čisto padla v kuho in da bi lahko bil Noah že kje v bližini. Premišljevala je samo o tem, kako bi mu stregla kot njegova zaročenka in kasneje o tem, da razmišlja malo preveč o prihodnosti. Vendar to je bila le posledica tega, da je že bila zaročena in da zavrnitve ko se ji je prstan na roki že svetlikal, ni ravno prebolela.

Noah se je nasmehnil, kmalu zatem pa izginil v kopalnici, ki se je nahajala poleg spalnice. Stopil je pod tuš in se kot vedno stuširal z mrzlo vodo, ki mu je dobro dela in ga zbudila. Nevede si je pod tušem mrmral pesem, ki jo je imel najraje. Tega ni pogosto počel, ko pa že je, je to pomenilo, da je res srečen. Kmalu je končal in se obrisal v veliki brisači. Odšel je nazaj v spalnico in si iz omare poiskal kavbojke ter svežo majico. Annye ni bilo videti nikjer, le iz kuhinje se je slišal ropot in zvoki kuhanja. Sam pri sebi je pomislil, da bo to zagotovo dobro. Na hitro je pogrnil posteljo, potem pa se podal po stopnicah v kuhinjo. Prizor, ki ga je tam pričakal, je bil zanj osupljiv. Annya je z nasmeškom na obrazu pripravljala nek obrok. Ni mu uspelo ugotoviti, katerega, a to zanj ni bilo poglavitno. Še sam se je nasmehnil in jo nekaj časa le opazoval sloneč ob vratih. Izgledala je tako srečna, popolnoma zatopljena v svoje delo. Še bolj na široko se je nasmehnil in vstopil v kuhinjo. "Hej." jo je pozdravil in se ji približal od zadaj ter jo na hitro poljubil. Potem se je postavil poleg nje in jo opazoval. "Torej, kaj počne?" Namuznil se je. "Saj vem da kuhaš, ampak kaj?" je vprašal in se ji nasmehnil. "Potrebuješ kaj pomoči?" se je ponudil in se ji zazrl v oči.

Skoraj bi ji padel nož iz rok ko je na koščke rezala olupljeno pomarančo. "Ojej", je pisnila in se obrnila proti glasu, ki je pripadal Noahu, a jo je vseeno prestrašil. "Nisem te še pričakovala. Presenetil si me", je razložila svoj nenavaden strah, ki se je pojavil na njenem obrazu. Vesela je bila poljuba, ki pa je ni tako presenetil kot Noah sam s svojim prihodom v kuhinjo. Ura je bila namreč pol šestih in v taki veliki hiši, polni bogastva nikoli ne moreš vedeti kdo se ti je prikradel za hrbet. "Em, sadni biskvit poln vitaminov in beljakovin", mu je hitela razlagati potem pa prikimala. "Pa bi jo res rabila. Stoj tu in se ne premakni, ker se tako čudovito počutim". Glavo je nagnila postrani in ga poljubila, potem pa se spet posvetila rezanju pomaranče. "No, kakorkoli že, narežeš čim več sadja, ga vmešaš med stepena jajca in dodaš malo moke, zmešaš, streseš v keramično posodo in pečeš v pečici 10 minut. Naješ se za cel dan. Verjemi, imam izkušnje". Sama si je ta zajtrk pripravljala že vrsto let, skoraj dan za dnem. S tem je obdržala vitko postavo in kot najstnici se ji ni bilo potrebno bati da bi upehala na zabavah, kjer je plesala in počela še marsikaj vse tja do jutra. "In, kako si spal?", je vprašala, kajti glede na to, da ga je zbudila z eno samo mehko odejo je bila prepričana, da ima zelo rahel spanec in da ga zbudi že najtišji šum. Sama je spala kot ubita in še tank je ne bi zbudil čeprav tudi sama največkrat ni najbolje spala. Zamislila se je in ugotovila, da je bil dober spanec le posledica vseh posteljnih vragolij, ki sta jih z Noahom izvajala.

Noah se je ljubeče nasmehnil Annyi. Poslušal jo je, ko mu povsem zavzeto pripovedovala o tem, kar je počela. Pokimal je, saj je zaupal v njene kuharske sposobnosti. A če je tako pomislil, bi pravzaprav pojedel vse, kar bi mu pripravila Annya. Nasmehnil se je in med mislimi ga je zmotilo njeno vprašanje.
"Spal sem odlično." je povedal in se sam pri sebi zasmejal. Kako niti ne bi, če je zaspal v njenem objemu. Bilo je pravzaprav čudno, saj je imel ponavadi nadvse rahel spanec in ga je zbudil že najmanjši šum. Kot tudi to jutro, a s tem se ni obremenjeval. "In ti? Upam, da dobro." Nasmehnil se je in opazoval, kako je Annya hitro in dokaj spretno rezala pomarančo. Obrnil se je in iz hladilnika vzel nekaj nektarin in jih položil na pult poleg Annye in še sam pričel z delom. Ponavadi je za zajtrk jedel kruh s kakšnim namazom ali kosmiče, zato je bil ta biskvit nadvse dobrodošla sprememba. Ponavadi se je ob jutrih v svoji hiši počutil osamljenega, a ne danes. Annya je tako prijetno zapolnjevala njegovo hišo... Razmišljal je, kako bi bilo, če bi se Annya preselila k njemu. Rahlo se je nasmehnil. Najbrž je bilo še prehitro za kaj takšnega. A nekako je vedel, da bodo vsa jutra, ko nje ne bo tukaj, tako pusta in dolgočasna... Zavzdihnil je. Ni si mogel kaj, a upal je, da tega vzdiha Annya ne bo opazila. Zagotovo bi se prestrašila... In zbežala. Namuznil se je sam pri sebi.

Pridno je rezala pomarančo in ko ji je uspelo narezati prvo, je olupila naslednjo in jo pričela rezati. "Super potem, očitno nisem edina", je zamomljala v odgovor glede spanca in tako odgovorila še na drugo vprašanje. Malce namuznjeno ga je pogledala, ko je odšel do hladilnika, saj mu je rekla naj se ne premakne. Iz njih je vzel nektarine in še bolj se je namuznila. "Čudno, jaz jih nisem opazila v hladilniku. Hvala", je takoj pripomnila in mimogrede s kotičkom očesa opazovala kako je rezal naktarine. V tišini je rezala še naprej in se po pomaranči lotila grozdja in jagod. Presenetil jo je zavzdih in radovedno je pogledala Noaha. "Te kaj muči?", jo je zanimalo in sama od sebe ga je pogledala s tistimi igrivimi očmi. "Upam, da nisi pozabil, da mi lahko vse zaupaš", je še dodala in potem usmerila pogled spet k grozdju, katerega je po polovici prerezala in vrgla v skledo. Zamislila se je, da je mogoče vsega sadja preveč, kajti to bi jedla približno ob šestih zjutraj. Sicer apetit ji je pošteno narastel in kar dostikrat se je mogla zadržati, da ni kakšen košček sadja vtaknila v usta. Drugače bi rezala kot nora v nedogled. Spet se je ozrla k Noahu in opazovala kako je rezal nektarine in morala se je nasmehniti. "Še nikoli nisem jedla biskvita, ki bi bil tako poln sadja in narejen s tolikšno količino ljubezni. Zagotovo bo odličen". Nasmehnila se mu je s popolnoma rahlim nasmeškom, ki je povedal več kot je kazal.
Končala je z grozdjem in se posvetila še jagodom, na isti princip kot grozdju. Zaradi meseca v katerem so jagode gojili z umetno toploto, je bilo jagod bolj malo. Zato je hitro končala in tudi te vrgla v skledo. "Dovolj bo", mu je dejala in prijela za prvo jajce, ter ga vbila v skledo. Enako je storila še z dvema jajcema, potem pa dodala moko in premešala. "Tako, zdaj pa tole v keramično posodo in se gre pečti za 10 minut", je ponovno razložila in se lotila še zadnjega postopka. Pečico je navila na 180 stopinj potem pa stopila do Noaha. "Deset minut imava... ". Pomežiknila mu je in ga objela. Ni si znala pomagati morala ga je spet poljubiti. Že res da se nasitiš poljubov ampak jih hitro postaneš tudi lačen.

[Najprej so ble naktarine, pol mandarine šele pol so ble nektarine ]

Noaha je presenetilo Annyino vprašanje. Sicer pa bi lahko vedel, da bo opazila. "Premišljeval sem. O tem, kako bodo jutra prazna, ko te ne bo tu..." ji je kar naravnost priznal. Nekako se mu ni zdelo smiselno tajiti to dejstvo, ko pa je prav dobro vedel, da je vse res. "In nikoli ne bom mogel pozabiti tega. Da ti lahko vse zaupam." je povedal in jo resno pogledal, potem pa se mu je zavsetila iskrica v očeh in nasmehnil se je. Poslušal je njene besede in moral se je zasmejati. "O, ja. Biskvit ljubezni." Nasmehnil se je in vrnil Annyi poljub. "Deset minut torej..." Nasmehnil se je, potem pa jo je prijel za roko in jo potegnil za sabo. "Pridi, nekaj ti moram pokazati." Odšel je do vrat, ki so bile zastekljene in skoraj skrite v steklu. Odprl jih je in pokazal se je majhen prostor, ki je bil skoraj povsem skrit v senci hiše. Bil je tudi ograjen. Tam je stala oblazinjena klop, miza in nekaj rož. Prostor je bil v celoti zasteljen in je nudil lep pogled na okolico hiše. Noph je vrata rahlo priprl in se usedel na kavč. "To je moj kotiček za razmišljanje." je povedal in pomignil Annyi, naj se usede. Raje ji ni povedal, koliko ur je preživel tu, z razmišljanjem nanjo, ampak to si je najbrž lahko predstavljala po tonu njegovega glasu. Nežno jo je poljubil.

Definitivno ni pričakovala takšnega odgovora, vsaj ne tako iskrenega. In očitno sta razmišljala podobno, kajti biti brez njega ni ravno lahka naloga, sploh ne zdaj, ko ga je imela rada bolj kot vse na svetu. "Saj se bova videla. Pri meni si vedno dobrodošel", je zamomljala kot majhnemu dojenčku, preden mama odide v službo. Vedela je, da Mario, režiser in lastnik hiše, ne bo imel nič proti, če ga pripelje na obisk. In tudi ne bi imel nič proti, če bi tam ostal cel mesec. "Bolje da res ne pozabiš", mu je požugala malo pred tem, ko so se njune ustnice spet spojile v eno. Oboževala je to, da ga je lahko poljubila kadarkoli se ji je zahotelo. "Hej, dobra ideja. Zdaj ima novo poimenovanje. Recepti našega Noaha; biskvit ljubezni". Zasmejala se je in mimogrede ošinila pečico, v kateri se je zdaj nahajal še nepečen biskvit potem pa mu je sledila s pogledom, ko jo je prijel za roko. Nežen sunek jo je primoral k hoji in s počasnimi koraki sta prišla do nekakšne hišne razgledne točke. Velika okna so omogočala prostran pogled na okolico in tudi sam prostor, kjer se je tisti trenutek nahajala je bil čudovit. "Wau", je navdušeno zamomljala potem pa radovedno pogledala Noaha. "In kaj tu razmišljaš?", je vprašala in se vsedla poleg njega. Njegov glas je zvenel skrivnostno in želela je vedeti več, več o njemu in o tem, kar mu predstavlja življenje. Poljub mu je vrnila potem pa se privila k njemu pod roko. Opomnila se je, da ne sme pozabiti na biskvit, drugače bosta v hiši imela tovarno dima.

"Pri tebi?" Moral je malo pomisliti, potem pa se je spomnil, da živi z nekim režiserjem. "Raje pridi ti k meni. Hiša postaja prevelika zame..." Je zamrmral in jo nežno poljubil.
Potem je opazoval njeno reakcijo na njegov prostor za razmišljanje. Zadovoljno se je nasmehnil, kot otrok, ki nekaj nariše in je njegova mama popolnoma ponosna nanj. "Razmišljam pač... O tem in onem." Je rekel in se nasmehnil. "Zadnje čase sem razmišljal predvsem o tebi in o mojemu življenju. Kaj sploh želim in to..." Utihnil je in se nasmehnil. Annya je tako ali tako že vedela, kaj želi. Ko se je privila k njemu, jo je objel in jo za trenutek stisnil k sebi, potem pa se sklonil in jo poljubil. Nenadoma so ga zaslepili prvi sončni žarki. Vzdušje je bilo tako idilično. Sonce je začelo vzhajati, onadva pa sta sedela v zastekljeni sobi in se preprosto imela rada. Nasmehnil se je in se zazrl Annyi v oči. V njih je videl svojo prihodnost.
"In kakšne načrte imaš ti za prihodnost?" je vprašal in se ji nasmehnil. Nežno jo je pogladil po licu in z roko sledil liniji njenega, vsaj zanj tako popolnega obraza. Sploh se ni več zavedal okolice, bil je le ta trenutek in onadva... In to je bilo vse, kar je Noah potreboval. Spomnil se je, da morata po desetih minutah oditi noter, in nenadoma se mu je utrnila zamisel o romantičnem zajtrku. Nasmehnil se je in odgnal te misli, saj je bilo še nekaj časa.